|
1.
ALI SE LAHKO ŽE V NOSEČNOSTI PRIPRAVIM NA DOJENJE IN KAKO?
Zelo dobro je da že zdaj, v nosečnosti, razmišljate o
dojenju in se nanj pripravljate.
PRIPRAVA NA DOJENJE
Mnoge ženske se sprašujejo, kaj morajo storiti med nosečnostjo, da se
pripravijo na dojenje. Pravzaprav vam, kar zadeva telesno pripravo, ni
treba narediti prav veliko. Med nosečnostjo hormoni sprožijo v dojkah
spremembe in jih pripravijo na to, da bodo po otrokovem rojstvu izločale
mleko. Večina žensk potrebuje za učinkovito dojenje predvsem ustrezne
informacije in nekoga, ki jih bo spodbujal in podpiral.
PRIPRAVA BRADAVIC
Nekoč so zelo poudarjali, da je treba bradavice posebej pripraviti na dojenje,
češ da naj bi to preprečevalo razbolelost. Zdaj vemo, da s pravilnim
pestovanjem in pristavljanjem dojenčka preprečimo oziroma zmanjšamo
bolečine v bradavicah. Bradavic torej ni treba posebej pripravljati.
Bradavic ni treba umivati z alkoholom, razkužili ali milom. Dovolj bo, če
jih med prho splaknete z navadno vodo. Okrog bradavice so namreč lojnice,
t.i. Montgomeryjeve žleze, iz katerih se med dojenjem izloča snov, ki kožo
vlaži in preprečuje razvoj bakterij.
Milo lahko kožo zelo izsuši in ga ne smemo nanašati ne na bradavice ne na
kolobar. Nekatere nosečnice si bradavice mažejo z vlažilnimi kremami, da bi
preprečile izsuševanje kože. Zelo koristna so biološko pridelana
modificirana lanolinska mazila za doječe matere.
MASAŽA DOJK
Če si boste dojke nežno masirali, jih boste bolj spoznali, kar vam bo
koristilo pozneje, če si boste morali mleko iztiskati. Ena od masažnih
tehnik poteka tako, da s prstnimi konicami nežno pritiskate na dojko in na
mestu krožno premikate prste. Po nekaj sekundah prste prestavite malo
naprej. Začnite pri vrhu dojke in se v spirali bližajte kolobarju. Postopek
ponovite tudi na drugi dojki.
KOLOSTRUM MED NOSEČNOSTJO
Dojke začnejo med nosečnostjo proizvajati kolostrum oz. mlezivo in se na ta
način pripravljajo na bližnjo nalogo – nahraniti dojenčka. V zadnjih tednih
nosečnosti boste morda sem in tja opazili, da se je izločilo nekaj kapljic,
sicer pa se lahko mlezivo izloča tudi med masažo dojk.
Strokovnjaki so nosečnicam nekoč priporočali, naj si vsak dan iztisnejo nekaj
kapljic mleziva, vendar pa ni dokazov, da bi takšna praksa koristila pri
preprečevanju bodisi nabreklih dojk ali bolečih bradavic.
PREVERITE, ALI IMATE VDRTE BRADAVICE
Zato da lahko dojenček uspešno sesa, mora bradavico povleči globoko v ustno
votlino. Če so vaše bradavice ploske, utegne imeti dojenček težave s
pravilnim prisesavanjem.
S palcem in kazalcem nežno stisnite bradavico. Če ne izstopi dovolj, da bi
jo prijeli, lahko da imate ploske ali vdrte bradavice.
Če bi ploski bradavici radi pomagali, da se izboči, pritisnite s palcema na
bradavični kolobar (areolo), vendar ne na robu. Močno pritisnite v dojko,
obenem pa palca povlecite vsaksebi. Na ta način raztegnete bradavico in
sprostite areolo. Spreminjaje lego palcev okrog bradavice vajo ponovite
petkrat.
VDRTE BRADAVICE
Če ugotovite, da se bradavice med izvajanjem vaje nikakor ne izbočijo,
utegne biti, da imate t.i. vdrte bradavice. Vdrta bradavica se ob stisku
bradavičnega kolobarja (areole) pogrezne.
Za vdrte bradavice velja, da jim je včasih treba pomagati, da se izbočijo,
ne pa vedno. Nekateri menijo, da lahko dojenček, ki je pravilno prisesan,
tudi vdrto bradavico povleče globoko v ustno votlino. Drugi priporočajo
uporabo prsnih školjk, ki so namenjene posebej temu, da pomagajo izvleči vdrto
bradavico. Prsne školjke so udobne, lahke in pod modrčkom neopazne. Nositi
jih lahko začnete že med nosečnostjo; najprej za nekaj ur na dan, nato pa
čas postopoma podaljšujte.
Če vdrtost bradavic opazite šele po porodu, si lahko pomagate s prsnimi školjkami,
ki jih nekaj dni uporabljajte tudi med posamičnimi podoji.
MODRČKI ZA DOJENJE
Večini mater se mudi kupiti modrček za dojenje, ki je oblikovan tako, da ga
lahko odpnemo in omogočimo lažji dostop do dojke. Glejte, da bo imel
modrček, ki ga rajši pojdite kupit v zadnjih tednih nosečnosti, nekoliko
večje košarice in obseg. Po rojstvu otroka, ob prvih navalih mleka, se bodo
dojke povečale, zato je treba na to misliti že med nakupom. Pretesen
modrček, ki ima bodisi premajhne košarice ali premajhen obseg, lahko
pripelje do zamašenih mlečnih vodov ali okužbe dojke.
DISKRETNO DOJENJE
Med dojenjem v javnosti se boste najbolje počutile v dvodelnih oblačilih –
krilu, kavbojkah, dolgih ali kratkih hlačah ter v ohlapni majici ali
puloverju. Ko boste dvignile zgornji del oblačila od pasu navzgor, bo vso
goloto zakril dojenček. Če nosite bluzo, ki se zapenja po vsej dolžini, jo
lahko razpnete od spodaj navzgor, tako da zgornji gumbi ostanejo zapeti. Če
si boste nadele tridelni komplet (z jakno ali s šalom), boste zlahka
diskretno dojile, ne da bi vzbujale pozornost. Dobijo pa se tudi modna in
udobna oblačila, ki imajo všite posebne odprtine za diskretno dojenje.
SPODBUDA IN PODPORA
Najboljši kraj, kjer dobite podporo in informacije, ki so potrebne, da se
lahko z užitkom predate dojenju, so srečanja skupin društva za podporo in
pomoč doječim materam La
Leche League. Pravilne informacije lahko materi pomagajo,
da se izogne najpogostejšim težavam, če pa jo težave že pestijo, se lahko
obrne na svetovalko za dojenje.
2. KATERE
SO PREDNOSTI DOJENJA?
TELESNE PREDNOSTI
Prva tekočina, ki jo novorojenček dobi iz materinih prsi,
pravzaprav še ni pravo mleko, temveč rumenkasto mlezivo (kolostrum), ki ga
je zelo malo, je pa izredno bogato z beljakovinami in s protitelesci. Zato
ga nekateri imenujejo tudi "prvo otrokovo cepivo", saj je otrok,
dokler je dojen, zaščiten pred mnogimi okužbami. Za približno polovico
novorojenčkove odpornosti ima zasluge ravno mlezivo. Mlezivo ima še
odvajalni učinek in pomaga k lažjemu izločanju prvega otrokovega blata. S
tem se zmanjša tudi možnost zlatenice. Zaradi odvajalnega učinka kolostruma
se poveča novorojenčkov apetit, pogostejše sesanje pa potem spodbuja
nastanek "pravega" materinega mleka.
Mlezivo se postopoma spremeni v "zrelo" materino
mleko v približno desetih do štirinajstih dneh po porodu. Vse do približno
polovice otrokovega prvega leta je materino mleko najboljša in pravzaprav
edina potrebna hrana oz. tekočina. Mleko vsake matere je namreč edinstveno
prilagojeno potrebam njenega otroka, saj sestava mleka ni niti pri dveh
materah povsem enaka - celo pri eni in isti materi se sestava mleka
spreminja glede na starost otroka, iz dneva v dan, pa tudi v teku dneva.
Celo v času enega dojenja se mleko spreminja: na začetku podoja je manj
kalorično, tako da se otrok odžeja, pozneje pa priteče bolj mastno mleko,
ki otroka tudi nasiti. Mleko matere nedonošenčka ima večjo vsebnost
določenih snovi, ki zadovoljujejo njegove posebne potrebe.
Sestava mleka je pri različnih sesalcih različna. V
materinem mleku je manj maščob in beljakovin kot v kravjem mleku. Tudi po
sestavi so te bolj prilagojene potrebam človeka. Za človeškega
"mladička", ki v primerjavi z npr. teličkom v prvem letu v
telesnem smislu ne zraste dosti, je to obdobje izrednega pomena za razvoj
zapletenih živčnih struktur, zlasti možganskih. Zato je v materinem mleku
več laktoze (mlečnega sladkorja) in posebnih maščobnih kislin, ki ugodno
vplivajo na razvoj finih živčnih struktur. Po mnenju nekaterih avtorjev naj
bi bil to tudi razlog za nekoliko višji inteligenčni količnik otrok, ki so
bili dojeni.
Materino mleko v več pogledih pozitivno vpliva na zdravje
dojenčka. Je izredno lahko prebavljivo in ne povzroča zaprtja, dojence pa
muči tudi manj trebušnih krčev. Z materinim mlekom prejema otrok
protitelesca, ki ga varujejo pred boleznimi, ki jih je prebolela mati.
Varovalno deluje tudi proti okužbam, zlasti pred vnetjem ušes, driskami,
okužbami prebavil ter boleznimi dihalnih poti. Za dojene otroke je manj
verjetno, da bodo zboleli za meningitisom, otroškim diabetesom in
nekaterimi drugimi boleznimi. Dojenje podaljša dobo naravne imunosti proti
mumpsu, ošpicam in otroški paralizi. Dojeni otroci so bolj odporni proti
boleznim tudi kasneje v obdobju otroštva in celo v odrasli dobi. Ljudje, ki
so bili kot otroci dojeni, med drugim manj obolevajo za rakom, vrednost
holesterola pri njih je na normalnejši ravni in redkeje jih zaznamuje
bolezenska debelost.
Nič nenavadnega ni, da v družini vsi zbolijo za kako
nalezljivo boleznijo, razen dojenčka, ki od matere dobiva protitelesca.
Tudi v primeru bolezni se le-ta običajno pojavi v milejši obliki. Dojenje
preprečuje dehidracijo ter lajša in pospešuje otrokovo ozdravitev.
Dojenje je tudi najboljša zaščita pred alergijami tako v
otroštvu kot v odraslosti. Pravilo narave je, da dojenčki praviloma niso
preobčutljivi na hrano, ki jim jo je namenila narava. Pri dojenih otrocih
se sicer lahko pojavijo težave, če mati s hrano vnaša v telo snov, na katero
je otrok občutljiv in prihaja v stik z njo preko mleka. Vendar se stanje
izboljša, če mati opusti uživanje tovrstne hrane.
Sama mehanika aktivnega sesanja (v primerjavi s pasivnim
požiranjem po steklenički) spodbuja pravilen razvoj čeljusti, ustnih mišic
in ličnih kosti, kar posledično zelo ugodno vpliva na razvoj otrokovega
govora.
Ker mati prestavlja dojenčka z ene dojke na drugo, je to
ugodno vpliva na otrokovo koordinacijo gibov.
Nekatere raziskave kažejo tudi na korelacijo med dojenjem in
manjšim odstotkom primerov sindroma nenadne nepričakovane smrti dojenčkov.
Pogosto smo priča senzacionalističnemu poročanju medijev o
številnih škodljivih snoveh iz okolja in hrane, ki naj bi jih vsebovalo
materino mleko. Res je, da prehajajo vanj poleg številnih koristnih tudi
nekatere škodljive snovi, ki jih je zaužila mati, vendar resni raziskovalci
do danes še niso potrdili , da bi bil otrok, ki je hranjen z materinim
mlekom, v nevarnosti. Celo v takšnih primerih ni, ko je bila živina, katere
meso so uživale doječe matere, resno kontaminirana. Seveda je dobro, da se
mati izogiba strupom iz okolja in da uživa hrano, ki je pridelana na
čimbolj zdrav način. Koncentracijo kemikalij v prehrani lahko mati zmanjša
tudi tako, da uživa manjše količine mesa, če izvor tega mesa ni preverjeno
neoporečen, in da lahko z njega
obrezuje vso maščobo, v kateri se skladiščijo škodljive snovi. Z uporabo
umetnega mleka se sicer morda izognemo posamezni škodljivi snovi, vendar se
hkrati odrečemo celi vrsti koristnih plati dojenja.
ČUSTVENE PREDNOSTI
Ob številnih fizioloških prednostih dojenja za otrokovo
zdravje in razvoj včasih zapostavimo izjemno pomembno čustveno področje,
kjer je dojenje prav tako izjemnega pomena.
Dojenje je nevidna popkovina, ki po rojstvu znova poveže
mater in otroka. Nekateri strokovnjaki v šali imenujejo naročje doječe
matere "maternica z razgledom". Novorojenček je ob rojstvu iz sveta mehkobe, toplote,
varnosti, teme, pridušenih in ritmičnih zvokov, kjer je bilo v vsakem
trenutku poskrbljeno za vse, nenadoma potisnjen v svet močnih dražljajev,
hrupa, svetlobe, neposrednih dotikov ... V materinem naročju spet najde
tisti prvinski občutek varnosti ter
najtesnejše povezanosti z osebo, s katero sta že devet mesecev prej
preživela kot eno.
Zato ni naključje, da dojeni otroci manj jokajo. Ni jim
treba namreč lačnim v joku čakati, kdaj bo mati zmešala umetno mleko in ga
segrela ali ohladila na primerno temperaturo. Vse, kar lačni dojenčki
potrebujejo, je z dojenjem vedno nemudoma pri roki: toplo naročje in mleko:
čisto, v idealnih razmerjih in ravno pravšnje temperature. Sesanje pri
prsih je tudi sicer najprijetnejša tolažba, kadar je otrok nerazpoložen,
preutrujen ali bolan.
Ko otrok pije materino mleko, se je dotika, jo posluša,
gleda in vonja. Tako ima možnost, spoznavati jo preko vseh čutil. Prav ta
tesni stik med otrokom in materjo, ki daje po porodu obema občutek, da sta
še vedno eno, je nujen, ker otrok prek njega razvije temeljni občutek
zaupanja do sveta, ki mu bo v kasnejših razvojnih obdobjih v spodbudo, ko
se bo podajal iz materinega naročja raziskovat širše okolje.
DOJENJE KORISTI TUDI MATERI
Rojstvo otroka je verjetno za vsako žensko eden
najpomembnejših dogodkov v življenju.
Narava nas - tudi kar zadeva dojenje – preseneča s svojo
kompleksnostjo in obenem preprostostjo. Matere imajo namreč globoko v sebi
vgrajene mehanizme, s pomočjo katerih se instinktivno odzivajo na otrokovo
potrebo po dojenju. Če jim le prisluhnejo, so lahko prepričane, da so
storile najboljše za svojega otroka in zase.
V prvih tednih po porodu, ko so matere povsem prevzete nad
dojenčkom, z dojenjem namreč koristijo tudi sebi - svojemu telesnemu in
duševnemu zdravju, tako kratko- kot dolgoročno.
TELESNE PREDNOSTI DOJENJA ZA MATER
Dojenje je naravno nadaljevanje procesa reproduktivnega
cikla, ki se je začel s spočetjem ter nadaljeval z nosečnostjo in s
porodom. Če mati doji novorojenčka takoj po porodu, se med nosečnostjo
vzpostavljeno ravnovesje hormonov ohrani dlje časa, kar zelo ugodno vpliva
na njeno splošno počutje. Poleg tega se maternica pod vplivom hormona
oksitocina, ki se izloča ob tem, ko otrok stimulira bradavice, intenzivneje
krči. Krčenje maternice prve dni ali tedne po porodu čutijo mnoge ženske,
zlasti tiste, ki so že kdaj rodile. Tako se ta izjemni organ, ki se je med
nosečnostjo močno raztegnil, hitreje povrne na prvotno velikost, obenem pa
se s tem zmanjša verjetnost hudih poporodnih krvavitev.
Mnoge matere se po porodu srečujejo tudi s presežkom
kilogramov in ravno dojenje jim lahko pomaga, da laže dosežejo telesno
težo, ki so jo imele pred porodom. Običajno je, da si telo med nosečnostjo
pripravi nekaj rezerve za dojenje – kak kilogram ali dva maščobnega tkiva,
včasih pa tudi več. Gre za naravno pripravo na čas dojenja, ko telo na dan
porabi približno 750 kilokalorij več kot sicer. Tako se odvečni kilogrami
brez posebnih ukrepov in na prijeten način počasi "pretvarjajo" v
mleko, seveda ob ustrezni materini prehrani. Niso redke doječe matere, ki
so nekaj mesecev po porodu s svojo postavo celo bolj zadovoljne kot pred
nosečnostjo.
Z različnimi raziskavami je bilo dokazano, da se ženska, ki
polno doji (ki otroku ne dodaja druge hrane ali pijače, ki doji pogosto,
vsaj na tri ure, kar velja tudi za ponoči, in ki otroku ne daje dude) lahko
z 98% zanesljivostjo zanese, da ne bo ponovno zanosila. To pomeni, da je
polno dojenje zelo učinkovita naravna metoda kontracepcije, ki nima
negativnih stranskih učinkov na telo, kakršne imajo mnoge druge
kontracepcijske metode. Otrok, ki potrebuje mater do te mere, da se želi
dojiti tako pogosto, kratko malo še ni pripravljen na sorojenca in odziv
materinega telesa na to sporočilo je preprosto popoln.
Ko se mati in otrok uskladita, dojenje ponavadi lepo steče
in postane za oba užitek. Mati se med dojenjem otroka spočije, saj ji ni
treba tekati po stekleničke, jih greti ali hladiti, pomivati,
sterilizirati, skrbeti za nabavo nadomestnega mleka ipd., pač pa lačnega
ali nerazpoloženega dojenčka kratko
malo stisne k sebi. Pri prsih ga namreč v vsakem trenutku čaka materino
mleko, brezhibno čisto, ravno pravšnje temperature in idealne sestave, da
se potolaži, nahrani in odžeja.
Če mati doji, je tudi nočno hranjenje mnogo preprostejše in
manj moti njeno spanje, spanje dojenčka in ostalih družinskih članov.
Nekatere matere imajo dojenčka tudi ponoči pri sebi in ga podojijo kar v
polsnu ali pa že med dojenjem zaspijo nazaj.
Zelo zanimivi so tudi rezultati raziskav, ki kažejo, da je
pri ženskah, ki so dojile daljši čas, manjša verjetnost, da bodo zbolele za
rakom dojke ali rodil. Dokazano je tudi, da dojenje zmanjšuje tveganje, da
bo ženska zbolela za osteoporozo, saj se po končanem dojenju absorpcija
kalcija v telesu izredno poveča.
ČUSTVENE PREDNOSTI DOJENJA ZA MATER
Dojenje nudi številne priložnosti za zbliževanje in tako gradi ljubeče razmerje med
materjo in otrokom. Tesen telesni stik je za otrokov psihični razvoj ravno
tako pomemben, kot je na primer za otrokov telesni razvoj pomembna ustrezna
prehrana. Ti ljubeči dotiki imajo pomembno vlogo, ker povečujejo materino
občutljivost za zaznavanje otrokovih potreb, saj sta na simbolni ravni še
vedno eno, in kar se dogaja enemu, intenzivno občuti tudi drugi. Tako mati
laže ugotovi, kaj je vzrok otrokovega joka in kako ta vzrok odpraviti.
Tudi hormoni, ki se sproščajo ob dojenju, vplivajo na večjo
občutljivost mater pri zaznavanju otrokovih potreb. Poleg tega učinkujejo
pomirjujoče in blagodejno vplivajo na splošno počutje mater.
Matere, ki dojijo, so pogosto zaradi tega tudi bolj
samozavestne. Ponosne so na svoje telo, ki pripravlja in nudi dojenčku
idealno hrano. Ponosne so, da mu lahko z dojenjem nudijo najboljšo
popotnico v življenje - tako v pogledu otrokovega telesnega kot seveda tudi
psihičnega razvoja.
Vsaki mami je zelo hudo, ko dojenček zboli. Dojenje močno
olajša skrb za malega bolnika, saj materinega mleka, v nasprotju z drugo
hrano ali celo pijačo, dojenčki praviloma ne zavračajo. Dojenje preprečuje
nevarnost dehidracije in verjetnost, da bi moral dojenček zato morda celo v
bolnišnico. Dojenje pa malemu bolnika nudi tudi izredno čustveno ugodje, ki
mu pomaga k hitrejšemu okrevanju. Zavest, da je storila najboljše, kar je
možno, pri materi zmanjša občutek
nemoči v zvezi s tem, kako bi lahko
otroku pomagala.
Dojeni otroci imajo mehkejšo kožo, na dotik čvrsto in
elastično, dišijo zelo prijetno in celo njihovo blato in to, kar izbruhajo,
nima neprijetnega vonja. Vse to ugodno vpliva na materina pozitivna čustva,
da o ostalih družinskih članih niti ne govorimo.
Na koncu lahko omenim še dve prednosti dojenja. Starši, ki
se z dojenčkom odpravljajo na pot, so v veliki prednosti, če je otrok še
dojen. Skrbi o tem, ali so vzeli s sabo dovolj mleka v prahu, o oporečnosti
vode, o gretju ali hlajenju pripravljene hrane, o umivanju stekleničk – vse
to ob dojenju odpade. Tako ostane več časa za doživljanje potovanja, za
sproščen klepet in krepitev družinskih vezi.
V času, ko mnoge mlade družine pestijo finančne tegobe, in
je tudi zato življenje bolj stresno, ne gre zanemariti dejstva, da ima materino
mleko poleg vseh drugih tudi to prednost, da je zastonj. Mesečne prihranke
družine, kjer mati doji, lahko izrazimo v tisočih tolarjev, če pa
prištejemo še stroške za stekleničke, cuclje in sterilizator, pa prihranek
energije in časa, se v enem letu nabere že presenetljivo visok znesek, ki
ga lahko namenimo za zadovoljevanje drugih potreb.
3. KAKO
VESTE, DA ZDRAV, POLNO DOJEN OTROK DOBIVA DOVOLJ MLEKA?
- Dojenček
bo prvi in drugi dan po rojstvu morda pridelal samo po eno do dve
mokri plenički. Od približno tretjega ali četrtega dne dalje pa mu
boste na dan zamenjali vsaj šest do osem zelo mokrih plenic, če bodo
bombažne, oz. vsaj pet do sedem, če bodo takšne za enkratno uporabo.
- Dojenček
bo v prvih dveh dneh izločil mekonij – lepljivo zelenkasto-črno blato.
Od približno tretjega dne dalje bo začel odvajati blato po tri do
štirikrat na dan.
- Dojenček
utegne v prvih treh, štirih dneh izgubiti do sedem odstotkov porodne
teže. Ko se bo ponudba materinega mleka okrog tretjega, četrtega dne
bistveno povečala, lahko pričakujete, da bo dojenček začel pridobivati
na teži: vsaj 110 do 115 gramov na teden oziroma vsaj 450 gramov na
mesec. Glejte, da boste šteli od najnižje in ne najvišje porodne teže.
- Vaš
dojenček se bo dojil pogosto (v povprečju osem do dvanajstkrat na
dan). Posamični podoji si lahko sledijo zelo različno, največkrat
vsako uro, lahko pa tudi bodisi na pol ure ali pa na tri – pravila ni.
- Dojenček
je videti zdrav, ima zdravo polt, napeto kožo, redi se in raste v
dolžino, veča se mu bo obseg glavice, živahen je in dejaven.
VZPOSTAVLJANJE ZADOSTNE KOLIČINE MLEKA
Poiščite pomoč. Če dojenček ne pridobiva dovolj teže ali če
težo izgublja, ostanite v tesnem stiku z otrokovim zdravnikom. V mnogih
primerih težavo hitro reši izboljšana tehnika dojenja, lahko pa je počasno
pridobivanje teže tudi znak resnejših zdravstvenih težav.
Dojenčkova potreba po mleku in materina sposobnost
zagotoviti pravšnjo količino mleka sta eden od najboljših naravnih zgledov
za delovanje zakona ponudbe in povpraševanja. Vse do začetkov množične
proizvodnje prilagojenega mleka je bilo človeštvo v veliki meri odvisno od
materine zmožnosti, ali bo zagotovila dovolj mleka, da bo ustrezno
prehranila svojega otroka. Vzpostaviti in ohraniti zadostno količino mleka
ni prav nič težko, če razumemo, kako se zaloga mleka uravnava in kaj podira
ravnovesje med dojenčkovimi potrebami in pridelano količino mleka.
Več ko se dojenček doji, več mleka nastaja. To je ključnega
pomena, če bi radi imeli obilje mleka in zadovoljnega dojenčka. Mleko se
proizvaja domala nepretrgoma, in če se dojenček doji pogosteje, bo mleka
več. Pogosto dojenje in učinkovito sesanje sta dejavnika, ki materinemu
telesu sporočata, naj pridela toliko mleka, kolikor ga dojenček potrebuje.
Dojiti takoj po porodu in dojiti pogosto sta ena
najpomembnejših dejavnikov, ki dojenju dasta pravi zagon. Mati, ki čim prej
po porodu novorojenčka doji pogosto in neomejeno, bo kmalu imela dovolj
mleka. Mati, ki doji strogo po urniku, ima lahko probleme s proizvodnjo
zadostne količine mleka.
Novorojenčki se ponavadi dojijo na vsaki dve uri oziroma
vsaj osem- do dvanajstkrat na dan. Pogosti podoji so za novorojenčka
čudovit vir ugodja in hrane, ki obenem omogočajo, da se zaloge mleka hitro
uravnajo.
Dovolite dojenčku, da že od vsega začetka sesa tako dolgo,
kot mu ustreza. Materam včasih svetujejo, naj v prvih tednih omejujejo
podoj na pet ali manj minut, češ da se bodo s tem izognile bolečim
bradavicam. Toda še posebej v prvih dneh utegne trajati več minut, da mleko sploh steče (da pride do izcejalnega
refleksa) in tako je hranjenja konec, še preden se dobro začne. Dojenček
naj sesa dovolj dolgo, da bo použil tudi zadnje mleko, ki priteče proti
koncu podoja in je bolj mastno in bolj kalorično.
Med vsakim podojem ponudite dojenčku obe dojki, zlasti v
prvih tednih. Novorojenček naj bi, dokler se ponudba in povpraševanje še
vzpostavljata, vsako od dojk izpraznil na dve do tri ure (razen ponoči, ko
lahko mine tudi več časa). Torej ga dojite na prvi dojki, dokler ne bo
videti zadovoljen (vsaj deset do petnajst minut), potem pa mu ponudite še
drugo. Ob naslednjem podoju mu kot prvo ponudite dojko, iz katere se je
dojil nazadnje.
Prepričajte se, da dojenček učinkovito sesa. Da bi dojenček izmolzel
mleko in spodbudil dojke, da ga izločijo še več, mora z usteci zagrabiti
dovolj velik del prsnega tkiva. Dojenčka pestujte v udobnem položaju,
obrnjenega proti sebi v višini bradavice. Glejte, da mu ne bo treba
obračati glavice ali se naprezati, da bi dosegel bradavico. Počakajte, da
čim bolj na široko odpre usta, potem pa ga prižemite k dojki; bradavico
mora imeti globoko v ustni votlini. Dojenček, ki se mora oprijemati
materinega telesa in ki žveči konico bradavice, namesto da bi dojko
»molzel«, bo kljub vsemu trudu posesal manj mleka, zato se bo pri
naslednjem podoju tega izločilo ustrezno manj. Stranski učinek nepravilnega
pristavljanja so lahko tudi razbolene bradavice.
Otroka dojite na njegovo željo. Ne pozabite, da se materino
mleko zato, ker je do kraja prilagojeno potrebam dojenčka, prebavlja
hitreje in popolneje kot kravje ali industrijsko. Zato bo dojenec ponovno
lačen prej kot pa njegov z umetnim mlekom hranjeni vrstnik. Ne pozabite na
zakon o ponudbi in povpraševanju: pogosteje ko se bo dojenček dojil, več bo
v dojkah mleka.
Če ugotovite, da dojenček med posameznimi podoji skoraj
vedno spi dlje kot tri ure, ga boste morda morali podnevi zbujati vsaj na
vsaki dve uri, vse dokler se ne vzpostavi ustrezna produkcija mleka.
Če se otrok začne dojiti redkeje, bo tudi mleka ustrezno
manj. Če se otrok doji redkeje kot ponavadi, utegne mati ugotoviti, da so
njene dojke prepolne. Če se znajdete v takšnem položaju, si z roko
iztisnite odvečno mleko, toliko da vam odleže. Če podoji postajajo vse
redkejši ali če otrok sesa manj učinkovito oziroma krajši čas, se bo zaloga
mleka zmanjšala. Zakon ponudbe in povpraševanja deluje torej tudi narobe:
Manj ko se otrok doji, manj mleka nastaja.
Kako naj vem, da dojenček dobiva dovolj mleka? Skoraj vsaka mati
se znajde kdaj v položaju, ko se zdi, da se njen otrok nepretrgoma samo
doji, in se začne spraševati, ali to morda ne pomeni, da ima premalo mleka.
Zdrav in donošen dojenček, ki polula šest do osem bombažnih pleničk
(oziroma pet do sedem plenic za enkratno uporabo) in od tretjega dne po rojstvu odvaja
blato tri do štirikrat na dan, sicer pa ne uživa nič razen vašega mleka,
dobiva dovolj hrane. Dojenček, starejši od 6. tednov, utegne odvajati blato
manj pogosto, vendar takrat obilneje.
Poskoki v rasti ali občasni dnevi »maratonskega« dojenja
nastopijo, ko je dojenček v fazi nagle rasti. Če mu boste pustili, da se bo
dva ali tri dni dojil bolj pogosto, se bo tudi produkcija mleka ustrezno
povečala.
Ne pozabite, da se novorojenčki ne dojijo samo iz lakote.
Dojenček se doji pogosto, ker mu ugaja občutek varnosti, ki izhaja iz
tesnega telesnega stika med dojenjem; ker mora potešiti potrebo po sesanju
ali ker ga utripanje vašega srca in nežni dotik navdajata z ugodjem, medtem
ko se mora prilagajati novemu svetu.
Naklanjajte pozornost lastnim potrebam po počitku,
sprostitvi, ustrezni prehrani in zadostni količini tekočine. Mati si s tem,
ko skrbi zase, pomaga povečati zalogo mleka in okrepiti dobro počutje.
Sčasoma, ko se mati in otrok navadita drug na drugega, se
vzpostavi ustrezno razmerje med ponudbo in povpraševanjem. Takrat matere
pogosto opazijo, da so njihove prsi na lepem postale mehke in da se mleko
ne izceja več. Razumljivo najprej pomislijo na to, da jim je zmanjkalo
mleka. Toda v resnici ne gre za to! Ko se produkcija mleka prilagodi povpraševanju, se prsi zmehčajo in spet
postanejo "polne" le še takrat, kadar otrok npr. prespi uro za
hranjenje. Torej brez skrbi – prsi niso zbiralniki za mleko (zato velike
prsi nimajo več mleka kot manjše), ampak se mleko v njih tvori neprenehoma,
tudi medtem, ko otrok sesa.
Če imate dodatna vprašanja ali skrbi, se obrnite na
svetovalko za dojenje. Dojenčka, ki ne pridobiva dovolj teže, mora
pregledati zdravnik.
4. NASVETI
ZA PREBUJANJE ZASPANČKA
Če hočemo, da novorojenček ustrezno pridobiva težo, da s
sesanjem spodbuja nastajanje mleka, in da se izogne težavam, ki se
pojavijo, če zlatenica postane preveč izrazita, potem se mora v 24 urah
podojiti vsaj 8 do 12 krat. Novorojenček se ponavadi doji na dve do tri
ure, ponoči pa utegne prespati štiri do pet ur. Če spi dlje, ga bo treba
zbujati in spodbujati k pogostejšemu dojenju. Nekateri dojenčki na dojki
zaspijo, zato se ne dojijo dovolj dolgo. Dojenček mora pri dojki dejavno
sesati vsaj deset do petnajst minut. Ko je videti zadovoljen ali ko ga
dojenje ne zanima več, mu vselej ponudimo še drugo dojko, čeprav je morda
ne bo vedno sprejel.
Kako torej spodbudimo zaspančka, da sesa bolj učinkovito?
KAKO GA ZBUJAMO?
- Dojenčka
poskušajte zbuditi, ko je v fazi rahlega spanca - ima oči zaprte, pod
vekami opazimo hitro premikanje očesnih zrkel; premika noge in roke
oz. sesa ter spreminja izraz na obrazu.
- Zasenčite
luči, kajti lahko da se mu oči zapirajo zaradi premočne svetlobe.
- Pogovarjajte
se z njim in mu glejte v oči.
- Če
je v prostoru toplo, ga slecite do pleničke – če temperatura zraste
nad 27 °C,
dojenček sesa počasneje.
- Otročka
držite v pokončnem ali sedečem položaju.
- Dojenčka
v naročju nežno dvigajte, medtem ko mu podpirate glavico, ramena in
zgornji del telesa. Razpnite ali odstranite odvečna oblačila.
KAKO SPODBUJAMO K SESANJU?
- Dojenčka
božajte, trepljajte ali pa mu s prsti rišite po hrbtu.
- Previjte
ga.
- Premikajte
mu ročice in nožice, kakor da bi vozil kolo.
- Skupaj
nežno ploskajta.
- Zmasirajte
ga ali pa se pojdita skupaj kopat.
- Nežno
mu drgnite nožice ali ročice.
- Čelo
in lička mu otrite z vlažno hladno krpo.
- S
konico prsta krožite po njegovih ustnicah.
|
PRITEGNITE DOJENČKOVO ZANIMANJE
- Če je treba, z roko podprite dojko, tako da ne bo pritiskala
na dojenčkovo bradico.
- Iztisnite nekaj mleka in ga dojenčku namažite po ustnicah.
- Ko začne dojenček sesati počasneje, ga prestavite na drugo
dojko.
- Med dojenjem ga previjte in mu pomagajte podreti kupček.
- Poskusite ga dojiti v t.i. »položaju nogometne žoge« oz.
»zibelke«.
- Med dojenjem ga krožno masirajte po temenu.
|
|
Dojenček, ki se ne doji dovolj pogosto, morda ne dobiva dovolj
mleka. Po prvih nekaj dneh naj bi vsak dan pridelal po šest do osem mokrih
bombažnih plenic (oz. pet do sedem takih za enkratno uporabo), dvakrat do
petkrat pa naj bi se pokakal. Če potrebujete dodatno pomoč pri dojenju,
pokličite eno od svetovalk za dojenje. Dojenčka, ki ne pridobiva dovolj
teže, mora pregledati zdravnik.
SPODBUJANJE K SESANJU Z »MOLŽO« PRSI
Kadar je dojenčku treba pomagati, da popravi tehniko
sesanja, se zelo obnese, če dojko med dojenjem stiskamo, kakor da bi jo
molzli. Če to počnemo na pravilen način, dojenčku pomagamo, da se doji dalj
časa, bolj učinkovito in pravilneje. S pravilno »molžo« lahko tudi povečamo
tok mleka.
Dojenček, ki pri prsih sesa pravilno, ima bradavico globoko v ustih in
zajema kar največji del prsnega kolobarja. Dokler dojenček sesa pravilno in
učinkovito (ponavadi je to ponoči oz. v prvih minutah dnevnega podoja),
dojke ni treba dodatno stiskati.
Takoj ko pa dojenček bradavico samo še seslja, le začnite s »molžo«. Prosto
roko položite na dojko tako, da jo objamete čim bliže prsnemu košu. Na eni
strani naj bo palec, drugi štirje prsti pa nasproti. Potem stisnite palec
in ostale prste skupaj (prav tako, kakor da bi molzli). Bodite nežni –
boleti vas ne sme.
Če začne dojenček spet učinkoviteje sesati, nadaljujte z »molžo« tako
dolgo, dokler ne začne spet samo cucljati bradavico. Pomembno je, da s
pritiskanjem nadaljujete, vse dokler dojenček učinkovito sesa. Šele ko
neha, popustite pritisk in si odpočijte roko.
Med »molžo« roko ves čas po malem premikajte naokrog, tako da obdelate
različne predele dojke.
Ne vdajte se – poskušajte večkrat, saj ni nujno, da bo »molža« začela
delovati takoj. Večina mater opaža dobre rezultate šele po nekaj dnevih
takšnega dojenja in ne kar takoj. Dojko stiskajte, vse dokler mleko teče.
Sčasoma bo teklo vedno počasneje, dojenček pa se odziva na tok mleka. Tedaj
ga prestavite na drugo dojko. Strani menjujte večkrat: z leve na desno, z
desne na levo, pa spet nazaj na desno, pa na levo itn., vse dokler dojenček
učinkovito sesa.
5. DOJKE
POSTANEJO PRENAPETE
Prenapete dojke so neprijetno otekle. Čutimo, da so trde,
tople in občutljive – kakor da jih bo vsak čas razneslo! Prenapetost je
lahko boleča in utegne pripeljati še do drugih težav pri dojenju. Pomembno
je prenapetost prepoznati, ko se pojavi, in takoj ukrepati.
KAJ SE DOGAJA?
Do prenapetosti prihaja najpogosteje v prvem tednu po
porodu. Ko raven hormonov niha in začnejo prsi proizvajati večje količine mleka,
se lahko zgodi, da materine dojke otečejo in se povečajo. Lahko se zdi, kot
da se polnijo z mlekom in raztezajo, tako kot se razteza balon, ko ga
polnite z vodo.
Dejansko pa prenapetost ne pomeni le težave z zalogo mleka.
Začetek tvorbe in izločanja mleka sproži povečan dotok krvi v dojke. Ko se
v prsnem tkivu nabere tekočina, dojka oteče. K sreči se oteklina zmanjša,
ko se materino telo prilagodi procesu nastajanja mleka. Vaše dojke pozneje
ne bodo več tako velike, tudi tedaj ne, ko bodo proizvajale zelo veliko
mleka.
PREPREČEVANJE PRENAPETOSTI
Otroka vse od rojstva dalje dojite pogosto. Matere, ki
dojijo kmalu po porodu in pogosto, imajo s prenapetostjo manj težav. Če
bosta z otrokom bivala v sobi skupaj, kakor je pravilo v porodnišnicah, ki nosijo UNICEF-ov
naziv Novorojenčkom prijazne, potem vam ne bo težko dojiti vsako uro ali
dve, sledeč otrokovim potrebam.
Dojenčka naučite, da se bo znal pravilno prisesati.
Učinkovito sesanje pomaga preprečevati prenapetost.
Če imate zaspančka oz. če dojenček ne sesa, kot bi moral, si
s prsno črpalko redno praznite dojki, zlasti kadar količina mleka naraste.
S tem boste preprečili težave s prenapetostjo in si zagotovili zadostno
količino mleka za čas, ko bo dojenček začel bolje sesati. Načrpano mleko
lahko dojenček, ki pri prsih ne popije dovolj, dobi v skodelici, po žlički,
s kapalko ali z brizgalko.
ZAKAJ JE PRENAPETOST POMEMBNO ODPRAVLJATI ?
Čeprav vam prenapetost utegne dajati občutek, da imate
veliko mleka, ta lahko povzroči težave pri dojenju. Možno je, da se bo
dojenček na prenapeto dojko teže prisesal. Oteklost ponavadi splošči
bradavico in bradavični kolobar, zaradi česar dojenček ne more z ustnicami
zajeti dovolj tkiva in učinkovito sesati. To oba – dojenčka in mamo – navda
z nemočjo.
Dolgotrajnejša
prenapetost lahko vpliva na nastajanje mleka. Ko se mleko nabere v
dojki, se proizvodnja upočasni. Če mleko iz dojke ni odstranjeno, ga bo
materino telo proizvajalo manj. Obstajajo pa tudi dokazi, da lahko nenehna
prenapetost poškoduje celice, ki pridelujejo mleko, kar prizadene
proizvodnjo mleka, ko je dojenček starejši in se potrebe povečajo.
Prenapetost lahko pripelje tudi do zamašenih mlečnih vodov
ali vnetja dojk (mastitisa). Čeprav je naštete težave mogoče reševati, ne
da bi vam bilo treba prenehati dojiti, se jim je bolje izogniti in storiti
vse, kar je mogoče, da olajšate prenapetost.
KAJ UKRENITI?
Če vaše dojke postanejo napete, trde, rdeče, sijoče ali celo
grudaste, morate ukrepati in prenapetost omiliti. Oteklino je treba
zmanjšati in ohraniti pretok mleka. Tule je nekaj predlogov:
Dojite pogosto, podnevi in ponoči. Dojenček, ki dobro sesa,
je najboljše, kar se vam lahko zgodi, ko je treba mleko spraviti iz dojk.
Novorojenček se mora v 24 urah podojiti vsaj osem do dvanajstkrat. Kadar so
vaše dojke prenapete, jih podnevi ponudite dojenčku najmanj na dve uri,
ponoči pa na dve do tri ure.
V času težav s prenapetostjo se izogibajte uporabi
stekleničk, dud in dodatkov. Otrok naj sesa izključno pri prsih. Tako si
mati olajša nelagodje in dojkam pomaga, da proizvodnjo mleka prilagodijo
dojenčkovim potrebam. Če dojenček na dojkah ne dobi dovolj mleka, mu svoje
iztisnjeno mleko dodajajte iz skodelice, po žlički, s kapalko ali z
brizgalko.
Preverite, ali je dojenček pravilno prisesan. Njegova usta
bi morala biti široko razprta in zajemati večji del tkiva. Bradavica bi
morala segati globoko v ustno votlino, da lahko dojenček z dlesnimi molze
razširjene mlečne vode pod bradavičnim kolobarjem. Prisluškujte, ali otrok
požira, kot je treba: požirek po enem ali dveh potegih je znak, da sesa
učinkovito.
Če je dojka prepolna, da bi se dojenček pravilno prisesal,
si pred dojenjem iztisnite toliko mleka, da se bradavični kolobar zmehča.
To opravite nežno: z roko ali s prsno črpalko, ki jo nastavite na najmanjšo
jakost. Naj vas ne skrbi, da se bo zaradi izčrpavanja proizvodnja mleka
povečala. Bolj pomembno je, da se dojenčku pomaga, da bo lahko mleko
izsesal iz dojk. Šele tako bo vaš organizem dognal, koliko mleka naj sploh
pridela.
Približno pol ure pred dojenjem si nataknite prsne školjke,
ki bodo bradavicam pomagale
izstopiti. Prsna školjka je plastičen pripomoček, oblikovan kot skodelica,
ki se nosi v nedrčku. Na sredi ima luknjo za bradavico. Pritisk na tkivo
okrog bradavice povzroči, da bradavica izstopi, in spodbuja dojko k
izcejanju mleka, s čimer deloma olajša nelagodje.
Nekaj minut pred dojenjem si na dojke položite topel
obkladek. Delujejo blažilno in pomagajo mleku, da laže steče. S toplo mokro
brisačo si povijte celotne prsi. Lahko pa stopite pod topel tuš in s hrbtom
obrnjeni proti vodnemu curku pustite, da vam voda steče po prsih. Dojke
izpostavljajte toploti samo tik pred hranjenjem. Toplota lahko namreč
pritegne še več tekočine in oteklino še poveča.
Med posameznimi podoji si prsi hladite z ledeno vrečko.
Ledeno vrečko obvezno zavijte v tenko brisačo, da zavarujete kožo.
Uporabite dovolj velik obkladek, ki bo pokril večino dojke,
in ga pustite ležati od 15 do 20 minut. Lahko si pomagate z zdrobljenim
ledom v plastični vrečki ali pa kratko malo z zavoji zamrznjene zelenjave.
(Ne načrtujte, da boste zamrznjeno zelenjavo pojedli, če ste jo večkrat
zaporedoma odtajali in spet zamrznili.)
Če želite, lahko za obkladke namesto ledu uporabite dobro
očiščene surove liste zelenega zelja, ki si jih zatlačite v modrček.
Nekatere matere poročajo, da to domače zdravilo učinkovito deluje proti
prenapetosti dojk. Ko listi ovenijo (oz. po približno dveh urah), jih
zamenjajte. Zeljne liste uporabljamo samo, dokler oteklina ne splahni. Če
pa se pojavijo kožni izpuščaji ali drugi znaki alergij, z obkladki takoj
prenehajte.
V pomoč vam bo tudi nedrček, ki nudi dobro oporo. Izogibajte
se modelov s kostjo, ki lahko premočno pritiskajo na določene predele dojke.
Prosite zdravnika ali farmacevta, naj vam priporoči
zdravilo, ki bi lahko preprečilo vnetje, olajšalo bolečino in zmanjšalo
oteklino. Nekatera tovrstna zdravila smejo jemati tudi doječe matere.
Mnoge matere dobijo zaradi prenapetosti dojk rahlo vročino.
Nobene potrebe ni, da bi prenehali dojiti ali da bi bilo treba mater in
otroka ločiti.
Bodite pozorni na simptome, ki pričajo o okužbi dojke. Če je
ta ali oni predel dojke videti vnet ali rdeč, če je vroč na dotik in če
imate vročino nad 38,4ºC oz. simptome, ki spominjajo na gripo, je
možno, da se v dojki razvija okužba. Posvetujte se z zdravnikom! Priporočljivo je dojiti čim več na tisti
dojki, kjer je prišlo do okužbe, saj dojenček najbolje izprazni dojko, kar
je pri zdravljenju zelo pomembno. Če otroka odstavite, lahko okužbo še
poslabšate.
Če boste ravnali v skladu z gornjimi napotki, bi se moralo
stanje izboljšati v dnevu ali dveh. Če se to ne zgodi, pokličite svetovalko
za dojenje, ki vam bo dala dodatne predloge. Morda boste morali izboljšati
tehniko dojenja ali odkriti pot, da vaše dojke ne bodo več proizvajale
presežkov mleka. Težave niso nerešljive, zlasti če se jih lotite takoj.
PRENAPETOST PO PRVEM TEDNU PO PORODU
Prenape |
