|
1.
Predstavitev La Leche League International
Namen
organizacije LLLI je spodbujati dojenje, širiti informacije, posredovati
podporo in pomoč materam, ki želijo dojiti svoje otroke.
LLLI
je neprofitna, nepolitična in nereligiozna mednarodna organizacija, ki je
razširjena v 66 državah sveta. Združuje številne matere, prav tako pa z
organizacijo sodelujejo strokovnjaki s področja medicine in psihologije:
profesionalni strokovnjaki za dojenje IBCLC (International Board
Certified Lactation Consultants), zdravniki, pediatri, porodničarji,
medicinske sestre, babice, psihologi in drugi.
LLLI
deluje kot nevladna organizacija, svetovalka pri UNICEF in WHO ter
številnih nacionalnih odborih za spodbujanje dojenja in nacionalnih
pediatričnih akademijah.
Pri
LLLI verjamemo, da je dojenje izredno pomembno tako za otroka, mater in
družino, kakor tudi za celotno družbo.
1.1.
Kratka zgodovina organizacije LLLI
Pred
petdesetimi leti, leta 1956, se je sedem mater z otroki srečalo na
pikniku. To so bile ustanoviteljice te, danes velike organizacije, v
kateri dejavno in čilo sodelujejo še dandanes. Prvo uradno srečanje LLLI
je bilo 17. oktobra 1956 v ameriški zvezni državi Illinois. Na srečanje
je prišlo sedem ustanoviteljic in pet njihovih nosečih prijateljic. Prva
srečanja so bila zelo neformalna in nestrukturirana, ko pa se je število
pridruženih članic začelo naglo povečevati, so ustanoviteljice vpeljale tematske
serije srečanj, kakršne potekajo še danes.
Ime
La Leche League je bilo izbrano leta 1957. “La Leche” je španska beseda
in pomeni mleko, izhaja pa iz “Nuestra Segnora de la Leche y buen
Parto” - “naša gospa za srečen porod in obilje mleka”. Takšno ime je bilo
izbrano zato, ker v tedanji puritanski Ameriki beseda dojenje ni bila
sprejemljiva.
1.2.
Organizacija LLLI danes
LLLI
je neprofitna, nepolitična in nereligiozna mednarodna organizacija, ki je
razširjena po vsem svetu. Razdeljena je na sedem regij: Evropo, vzhodne
ZDA, zahodne ZDA s Kanado, Južni Pacifik z Azijo, Afriko, Srednji vzhod
in Latinsko Ameriko.
Vsaka
regija ima svoj odbor (board), članice odbora se volijo v posameznih
regijah. Regije se združujejo v t.i. LLLI Board of Directors (BOD). Člani
LLLI BOD pa so tudi ljudje s posebnimi znanji, npr. zdravniki ali
pravniki. Z organizacijo sodeluje veliko zunanjih sodelavcev.
Organizacija
LLLI je danes priznana kot največja avtoriteta na področju dojenja. LLLI
ima svetovalni status v United Nations Children's Fund (UNICEF) in je v
neposredni zvezi s Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO - World Health
Organisation) in številnimi drugimi nacionalnimi organizacijami in
odbori. Organizacija LLLI je tudi ustanovitvena članica organizacije World
Aliance for Breastfeeding Action (WABA). LLLI skrbi za izobraževanje v The
Accreditation Council for Continuing Medical Education za zdravnike
severne Amerike.
Z
leti, medtem ko je skupina rasla v veliko mednarodno organizacijo, so
temeljni cilji še vedno ostajali enaki: temelj svetovanja je t.i.
»svetovanje mame mami”. Akreditirane svetovalke za dojenje so lahko le
matere z izkušnjo dojenja ali so hranile dojenčka s svojim mlekom (v
posebnih situacijah).
1.3.
Pomoč “mame mami”
Svetovalka
za dojenje je mati, ki ima izkušnjo z dojenjem in pomaga drugi materi pri
vprašanjih in težavah v zvezi z dojenjem. Pristop mama-mami je temeljni
pristop dela v LLLI. Eden od pomembnejših vidikov dela svetovalk za
dojenje je ta, da matere spodbujamo v njihovi samozavesti, da se zanesejo
na svoj materinski instinkt. Tako postane mati močnejša in bolj suverena
in se nauči razreševati probleme tako, da opazuje svojega otroka in se
odziva na njegove potrebe. Slovenski izraz svetovalka za dojenje ni najbolj
primeren, saj materam pravzaprav ne svetujemo ampak jih poslušamo,
prepoznavamo njihove stiske, jim podajamo znanje in informacije. Matere
same pa so tiste, ki se odločijo, kako bodo ravnale in kakšno pot bodo
izbrale.
Marjeta:
Prva dva ali trije meseci je
bilo precej nasprotujočih se čustev. Od vzhičenosti in ganjenosti nad
čudovitim malim bitjem in nad čarobnostjo materinstva, do malodušja in
nestrpnosti do sebe in drugih, občutkov da ne bom zmogla, da ne znam biti
mati, da sem v vsem sama, da bi najraje odšla na počitnice.
2.
La Leche League International (LLLI) in Slovensko
društvo za podporo in pomoč doječim materam
Svetovalke
za dojenje, nosečnice, matere, očetje in otroci se že sedmo leto
združujemo v Slovenskem društvu za podporo in pomoč doječim materam, ki
je del mednarodne organizacije za dojenje La Leche League International
(krajše LLLI).
Šest slovenskih svetovalk za dojenje nudimo
brezplačno pomoč in podporo po telefonu, prek elektronske pošte in na
spletnem forumu »Dojenje« na www.med.over.net. Organiziramo redna
mesečna srečanja v Ljubljani, Mariboru in Škofji Loki, na katerih
obravnavamo teme, ki se tičejo dojenja, starševstva in vzgoje. Srečanja
obiskujejo bodoče, doječe in druge matere, očetje in otroci.
Svetovalke
za dojenje pri LLLI se redno izobražujemo in izpopolnjujemo o dojenju,
sodelujemo z lokalnimi zdravstvenimi ustanovami in zdravstvenim osebjem,
objavljamo članke o dojenju ter dejavno pomagamo pri izobraževanju
pripravnic, bodočih svetovalk.
Foto: Š. Morojna
3. Zakaj potrebujemo
informacije o dojenju?
Klavdija:
Predstavljala sem si, da je
starševstvo veliko lažje, kot je v resnici. Da si lahko popoln starš, ki ni
nikoli utrujen – potem pa vidiš, da ni vse tako preprosto.
Za
uspešno dojenje nista vedno dovolj le želja in odločitev matere, temveč
so za to potrebne tudi ustrezne informacije, podpora in pomoč.
Informacije o dojenju lahko matere danes dobijo v šolah za starše,
številnih specializiranih revijah in časopisih, knjigah, po ustnem
izročilu od svojih sorodnic in prijateljic ter na spletnih straneh. V
porodnišnici so matere dobro oskrbljene s podporo in pomočjo pri dojenju,
toda ko pridejo domov, te podpore nimajo več. Ko se pojavijo težave, mati
lahko pokliče svetovalko za dojenje ali pa se obrne na lokalno
zdravstveno ustanovo (patronažno službo, posvetovalnico za dojenčke).
Marjana:
Družina mi je bila v pomoč.
Kritiziral me ni nihče. Proti nasprotujočim se nasvetom pa sem se
bojevala z znanjem.
3.1 Zakaj moderne ženske ne
znamo več dojiti?
Ker
razširjene družine niso več pogosta oblika družinskega življenja, sta se
znanje in umetnost dojenja izgubila. Mnoge matere se tako z dojenjem ne
srečajo prej kot šele ob rojstvu svojega otroka. Miti in napačne
informacije o dojenju pa so žal še vedno zelo prisotni. Mlade matere
danes nimajo zadostne podpore in pomoči, in od svojih mater niso deležne
znanja in modrosti o dojenju. Informacije o dojenju lahko dobijo le iz
knjig, medijev, skupin za pomoč ter zdravstvenih delavcev. Te informacije
govorijo predvsem o možnih težavah in o tem, kako jih reševati.
Petra:
Informacije doma – od raznih
tetk, drugih mamic in vseh pametnjakovičev – sem dobila najrazličnejše
nasvete. Od tega, da imam vodeno mleko, da je mleko premalo močno, da je
polno dojen otrok žejen… Kljub temu, da je otrok fantastično napredoval,
so vsi dvomili v mojo sposobnost dojenja.
|
